Kobalt najpogosteje najdemo v stanjih +2 in {+3. Ne reagira z vodo pri sobni temperaturi in je stabilna v vlažnem zraku. Ko se segreje na 300 stopinj zraka, oksidira, da tvori kobaltno monoksid COO, in ko je segreto belo vroče, gori, da tvori kobalt tetroksid co3O4. Fini kovinski kobaltni prah, ki ga proizvaja metoda redukcije vodika, lahko spontano zgoreva v zraku, da tvori kobaltov oksid. Kobalt je zmerno reaktivna kovina, kot kaže njegov potencial elektrode. Njegove kemijske lastnosti so podobne kot iz železa in niklja. Kobalt oksidira pri visokih temperaturah. Ko se segreje, kobalt silovito reagira s kisikom, žveplom, klorom in bromom, da tvori ustrezne spojine. Kobalt je topen v razredčenih kislinah, vendar ga pasivira nastajanje oksidnega filma v dušilni dušikovi kislini. Kobalt počasi napadejo hidrofluorova kislina, amonijak in natrijev hidroksid. Kobalt je amfoterična kovina.
Reakcije z drugimi elementi
Kobalt težko absorbira vodik, tudi pri visokih temperaturah, dušik pa je pri kobaltu praktično netopen pri temperaturah do 1200 stopinj. Fini, razpršen kobaltni prah se lahko spontano vžge v zraku, vendar veliki koščki kobaltne kovine ostanejo stabilni v zraku pri temperaturah pod 300 stopinj. Ko se kobalt segreje na 900 stopinj, se na površini tvori oksidna plast. Prva plast je CO3O4, druga plast, ki je bližje kovini, je COO. Ko se segreje nad 900 stopinj, se CO3O4 razgradi in oksidni sloj vsebuje samo COO. Kobalt reagira s številnimi nepomembnimi, ko se segreje, na primer s halogeni, boronom, žveplom, fosforjem, arzenom in antimonom. Reakcija pogosto proizvaja svetlobo in toploto. Kobalt reagira s fluorom, da tvori kobalt trifluorid COF3, vendar tvori le ha (ii) halogenide z drugimi halogeni.
Reakcija s spojinami
Kobalt se oksidira na hlajenje z vodno paro, ko se segreje na rdečo vročino, in reagira z amoniakom pri 470 stopinj, da tvori CO2N, vendar se ta spojina razpade pri 600 stopinjah. Ogljikov monoksid reagira s finim kobaltnim prahom pri 200 stopinjah in 100 atm, da tvori karbonilno spojino oktacarbonikobalt CO2 (CO) 8, vendar pri temperaturah nad 225 stopinj in normalnega tlaka tvori karbid CO2C.
Kobalt je bolj odporen proti napadu z anorganskimi kislinami kot železo, kot je razvidno iz standardnih potencialnih podatkov elektrode: co/co 2+ e stopnja =-0. 27V; Fe/fe 2+ e stopinja =-0. 44V. Kobalt se raztopi v razredčeni klorovodiki in razredčeno žveplovo kislino, sprošča vodik. Koncentrirana dušikova kislina hitro reagira s kobaltom pri sobni temperaturi, vendar pri -10 stopnji pasivira površino kobalta. Zgodna kislina in fosforna kislina reagirajo tudi s kobaltom, vendar kobalt ne reagira z razredčenimi alkalijskimi raztopinami.
Vodikov klorid reagira s kobaltom pri 450 stopinj, da tvori kobalt klorid (II); Vodikov sulfid je prešel čez kobaltni prah pri 400 stopinjskih oblikah CO3S4, pri 700 stopinjah pa tvori kobalt sulfid cos.
